Anii kakɔ́lɩ ɛntɛrnɛɛtɩ nɩ

Anii kǝbapi,

gɩ sǝba na wala anii kakɔ́lɩ nɖee ɩ yɔ ma, na nɖee k’ɩ yɔ na ma. Gaja ŋgaɖee ga fǝl wáá ma, nɩ na gʊfaŋa gʊ pɩ ashee atʊ. Na gɩ lǝ wàà, ɩ sim gɩ pâla akɔ́lɩ ɖe ɩ naa tǝ̂ anii kasamaa laŋ. Na gɩ sǝba na nɖee gɩ wʊɖa cei atasul ma.

Gacokol kaaja ŋgaɖee ga fǝl wáá ma, kaŋɔrɔ aboŋoka ‘ʊshilé akoo kʊja na gɩ ɖoo n’akɔ́lɩ ɖe gbagbaraa bayarɩ bʊwalʊ nɩ (ARAKAA). Ʊshilé ɖe nɔɔ na anii kǝbapi mbaɖee ba wʊɖa WasAp ma, ba sǝba na ŋǝ akɔ́lɩ ɖe. Ka gɩ na togo ɩ baɩ baɩ na, gɩ na pɛmpɛŋɛ ɩ na naa aye togo. Atɩnɖiyar Martɛɛŋ n’akar Stɛfani bakoŋkaarɩ laŋ na GʊGʊ kaŋkulo n sǝra na lee akɔ́lɩ ɖe. Martɛɛŋ a lee ka arɛ̀ nɖee a faŋa atʊ akɔ́lɩ ɩpɛmpɛŋɛka kʊyɔʊ ma. Gɩ ta bôŋo na ba na togo ɩ. Arɩsǝma baa apaŋa na gɩ na togo akɔ́lɩ ɖe na shee anii kǝbapi mbaɖee ba wʊɖa ɩnyipi ɩfɔlɩ nɖee ɩ ɖoo ba na yɩɖa wàà anɖroiɖ [android] ma, WasAp kɩja.

Ama, nnyǝmǝ k’ɩɩ lâl na mbaɖee ba wʊɖa ɩnyipi anɖroiɖ [android] ma, banɖǝnɖǝn na. Akɩ nɖee ʊ wʊɖa gɩnyipi gɩ na lee ɛntɛrnɛɛtɩ ma, ʊ taa sǝ̂ra na ŋǝ akɔ́lɩ ɖe gboo. Atakɔ́lɩ ɖe, anii kǝbapi mbaɖee ba ɖa Benɛɛ nɩ ma, na mbaɖee ba ɖa bʊtǝna bʊfɔlɩ nɩ ma, ba na togo akɔ́lɩ ɖe na shee atʊ atǝgatǝnleeɖu. Ɩ ta kpâ atasul, atʊ gɩ na yɛɛ foto nɖee a sîm na ŋkɔ́lɩ nɖee ba shee atʊ ma, aɖʊ na ma naa aye apɛmpɛŋɛ njɩ atoŋo.

Gɩ lee koŋkaarɩ awala anii kakɔ́lɩ ɖaa bʊsǝwa bʊnyɩʊ-na-gʊsaʊ (250) ma. Ama gɩ yɔ wàà, k’ɩ bon na ; ɩ ta wʊ̂ɖa ɩɖǝn, pàá ma lûgo ɩ anyɩnasul na, tôgo ma ɩ ashee atʊ. Anyɩn mbaɖee ɩ cee na lo WasAp ma, ɩ tɩ ŋǝ ɩ boŋo WasAp laŋ. Mbaɖee ba lee bafɔlɩ kǝ ba cee ɖa ncǝn ɖoo gacokol na ma, kǝ ba kana nyǝm akoɖǝn afǝl na. Ba tǝ ba sǝ̂ra aŋǝ akɔ́lɩ ɖe ɩŋunii atasit [site web] nɩ.  Akɔ́lɩ bʊsǝwa bʊnyɩʊ-na-gʊsaʊ ɖe nɩ, ɩshɩnan-na-tǝb (90) na gɩ kpeɖe na yɛɛ gɩ tîne n’akɔ́lɩ kasit afɔlɩ bayarɩ bʊwalʊ nɩ (ARAKAA) Penesul, afɔnɔ ‘aŋɔrɔ tǝb-n’ɩnyɩʊ kaja ‘ʊshilé akoo-n’ɩnan kʊja gaja 2016.

Baɩ na atasit ɖe a ɖa ? Sit ɖe k’a sɔm na, ɩ ta naa yɛ̂ɛ ɩ ŋǝ̂ anii kakɔ́lɩ ɖe, kǝ̂ ma [revue-gugu.org/proverbes] ɩ tɩɩ ŋǝ̂ ɩŋunii. Nnyǝmǝ akɔ́lɩ ɖe kʊleu ʊ fǝlǝ na ɖaa ɩ cee na ŋǝ ɩ WasAp nɩ ma ; aɖʊwaa ɛntɛrnɛɛtɩ nɩ, ŋkɔ́lɩ baa mpaŋa n wʊɖa kaashɩ na kʊkʊɖʊ. Gǝŋci gɩ kʊɖa ɩ n’ɩkrǝ kulumi ɩfɔlɩ. Ɩkrǝ ɖe, ba tɩ faŋa kɩɖǝn atɩkoloji mana nɩ. Ɩni nɩ gǝŋ : gɩfɔŋkrǝ, gɩgɛɛshɩkrǝ, gɩjaamakrǝ, Ɛspaanyɩ kagɩkrǝ, Sʊwɛɖ kagɩkrǝ,  Italii kagɩkrǝ na Nɛrlanɖ kagɩja. Ɩkrǝ ɖe gɩ kʊɖa n’akɔ́lɩ ɖe wáá ma, anii kǝbapi ba ɖa bʊtǝna bʊɖe nɩ naa asɔlɔ wàà, babapi mbaɖee ba na ŋʊm ŋkǝŋ ma, ba sǝ̂ra na tɩ kaashɩ bʊkɔ́ɩ akɔ́lɩ ɖe ɩ na lǝ ma.

K’ɩ lal n’ʊkʊɖʊ kanɖǝnɖǝn na ; ɩ ta kǝ̂ ŋkɔ́lɩ baa mpaŋa laŋ, ɩ tɩɩ ŋǝ̂ njɩ n’ɩkrǝ nɖee gɩ tam wáá ma, naa akɔɔ rǝŋǝ kʊtʊr n’anii. Ŋkulo nɖee n lee akɔ́lɩ ɖe kakoŋkaarɩ ma, n sǝŋkǝla, k’ɩ lee GʊGʊ kaŋkulo kanɖǝnɖǝn n na kʊɖa n’ɩkrǝ ɖe ɩŋunii na. Baɖǝn gboo ba ɖa bʊtǝna bʊɖǝn nɩ na kaŋa n’atʊ ashee ʊkʊɖʊ.

Akɔ́lɩ ɖe ɩŋunii ba na shee atʊ ma, amʊ IBRAHIM INUUSA Malookiya n lee ka kanɖiyar, amʊ n na kǝ ntala anyɩnakɔ́lɩ ɩŋunii. Amʊ n na laa nɖee ba togo ashee anyɩn arɩsǝma baa apaŋa na ma.

Bɛrɛɩ ba lee Sit ɖe kantǝma ma na gǝŋ : atɩnɖiyar Martɛɛŋ n’akar Stɛfani n’atʊpigii nɖee a ɖoo na Nɛrlanɖ ma, Ɛɩfatu na mbaɖee ba saa ma bakoŋkaarɩ. GʊGʊ kaŋkulo kakoŋkaarɩ la na ɩ na sǝra na tʊr akɔ́lɩ ɖe ɛntɛrnɛɛtɩ nɩ. Gɩ tɩ shee anyɩn nsala n’akɔ́lɩ ɩtʊrka ma.

Malookiya IBRAHIM INUUSA

 

Laisser un commentaire